Janja Ulaga na radiu Veseljak že nekaj let pripravlja oddajo za Slovence po svetu, Slovenija brez meja.
V tem času je navezala stike s številnimi Slovenci po svetu, ki jo obveščajo o dogajanjih in aktivnostih Slovencev po svetu. Seveda ves čas dežujejo tudi vabila na vse konce sveta, a časa za to ni na pretek. Tokrat pa se je vendarle uresničilo potovanje v Anglijo, kjer je končno tudi osebno spoznala predstavnico Britansko Slovenskih društev Evelino Ferrar. "Vabilo na kosilo k Evelini in njenemu možu enostavno nisem mogla zavrniti. V Oxford sem se odpravila iz Londona, kljub stavki železničarjev, ki je popolnoma ohromila promet. Ko sem po nekaj urni vožnji vendarle prispela na cilj, mi ni bilo žal, da sem vztrajala. Druženje je bilo tako prijetno, da bi si želela vrniti že naslednji dan. Evelinin mož je Anglež, zato nam je postregel z zabavnimi zgodbami o tem kaj si o Slovencih mislijo Angleži. Slovenci nismo kaj dosti vezani na uro, kar Angleže zelo moti. Mi lahko na primer kadarkoli v dnevu jemo kosilo, Angleži pa po tretji uri popoldan zmedeno tekajo naokoli kaj nam naj zdaj postrežejo, če smo pa zamudili čas kosila. No, mi smo ga tokrat vendarle pojedli, verjetno zato, ker je Evelina kot Slovenka razumela, da je nam vseeno koliko je ura, če je lakota, bomo jedli kosilo, ki ga lahko poimenujemo karkoli." pravi Janja, ki se že veseli, da Evelina in njen Mož Marcus vrneta obisk tudi v Sloveniji. V Piranu sta si namreč kupila majhno stanovanje, ki ju pogosto pripelje v deželo iz katere izhaja Evelina.
V tem času je navezala stike s številnimi Slovenci po svetu, ki jo obveščajo o dogajanjih in aktivnostih Slovencev po svetu. Seveda ves čas dežujejo tudi vabila na vse konce sveta, a časa za to ni na pretek. Tokrat pa se je vendarle uresničilo potovanje v Anglijo, kjer je končno tudi osebno spoznala predstavnico Britansko Slovenskih društev Evelino Ferrar. "Vabilo na kosilo k Evelini in njenemu možu enostavno nisem mogla zavrniti. V Oxford sem se odpravila iz Londona, kljub stavki železničarjev, ki je popolnoma ohromila promet. Ko sem po nekaj urni vožnji vendarle prispela na cilj, mi ni bilo žal, da sem vztrajala. Druženje je bilo tako prijetno, da bi si želela vrniti že naslednji dan. Evelinin mož je Anglež, zato nam je postregel z zabavnimi zgodbami o tem kaj si o Slovencih mislijo Angleži. Slovenci nismo kaj dosti vezani na uro, kar Angleže zelo moti. Mi lahko na primer kadarkoli v dnevu jemo kosilo, Angleži pa po tretji uri popoldan zmedeno tekajo naokoli kaj nam naj zdaj postrežejo, če smo pa zamudili čas kosila. No, mi smo ga tokrat vendarle pojedli, verjetno zato, ker je Evelina kot Slovenka razumela, da je nam vseeno koliko je ura, če je lakota, bomo jedli kosilo, ki ga lahko poimenujemo karkoli." pravi Janja, ki se že veseli, da Evelina in njen Mož Marcus vrneta obisk tudi v Sloveniji. V Piranu sta si namreč kupila majhno stanovanje, ki ju pogosto pripelje v deželo iz katere izhaja Evelina.
Njen mož Marcus ni nad Slovenijo navdušen nič manj kot nad svojo ženo. O njej je, kot novinar, ki je bil več desetletij dopisnik iz različnih evropskih držav, spisal tudi že debelo knjižno delo, ki obstaja v angleškem in slovenskem jeziku Slovenija 1945
Na pobudo predstavnice Britansko-slovenskega društva Eveline Ferrar so v Henleyu na Temzi blizu Londona pred mesecem dni postavili repliko slovenskega kozolca, ki so jo pripeljali iz Slovenije. Replika je nadomestila prvi in edini slovenski kozolec, ki so ga na Otoku postavili pred tridesetimi leti, zob časa pa je povzročil njegov propad.
