Smo sredi poletja. Kako prenašate vročino? Poletje je že od nekdaj moj najljubši letni čas. Po horoskopu sem levinja, tako da se vsakič veselim avgusta in praznovanja rojstnega dne ter seveda morja in uživanja na plaži. Sem res otrok poletja. Tudi vročino imam veliko rajši od mraza, je pa res, da jo je lepše preživljati na morju kot pa v mestu, kjer, priznam, tudi meni ni najbolj prijetna ob res visokih temperaturah. Bi lahko dejali, da je letošnje poletje najlepše, glede na to, da ste pred kratkim prejeli nagrado na festivalu MMS? Zagotovo je bilo letošnje poletje med lepšimi, če zraven štejem še lanskega, ko sva se z Alexom poročila. Mi bo pa letošnje zagotovo ostalo v spominu za vedno, saj je bil MMS moj prvi festival, na katerem sem se kot izvajalka predstavila z avtorsko pesmijo. Tudi z rezultati tekmovanja sem zelo zadovoljna, nagrada Danila Kocjančiča za najobetavnejšo avtorico in izvajalko se mi zdi najlepša stvar, kar sem jih lahko dobila, saj sem se na festivalu predstavila prvič in mi bo to čudovita popotnica ter tudi motivacija za ustvarjanje v prihodnje. Na odru MMS ste predstavili pesem z naslovom Kaj bi svet brez upanja. Zdi se mi, da je ta zgodba v teh časih res v ospredju, saj vsi upamo, da bo te pandemije enkrat konec, kajne? Res je in ravno zato sem še posebej vesela, da sem pesem lahko predstavila na festivalu in da se je ljudi besedilo dotaknilo. Zdi se mi, da v teh časih vsi potrebujemo majhen opomnik, da vse mine, in tudi to bo, do takrat pa nas bi upanje vodilo naprej in upam, da je moja skladba ljudem vlila vsaj malo tega sporočila. Spremljamo vas tudi na tradicionalni Poletni noči, ki je letos zaokrožila po Sloveniji. Kako vi spremljate zlato dobo slovenskih popevk? Neizmerno sem hvaležna, da sem bila lahko letos že tretjič del tega čudovitega koncerta. Sama sem že od nekdaj velika ljubiteljica slovenske popevke in v izjemno čast mi je bilo zapeti z našim revijskim orkestrom pred tako številno publiko na Kongresnem trgu in pozneje še v Portorožu in na Ptuju ob boku naših največjih pevcev in pevk, kot so Oto Pestner, Ditka Haberl in Elda Viler, ki so mi bili od nekdaj ogromen navdih. Te pesmi nosijo v sebi neko takšno čarobnost, ki jo težko najdem v kateri drugi zvrsti. Seveda ne more biti drugače, ko se združijo čudovite melodije z res dih jemajočimi besedili in aranžmaji. Te glasbe pač ne moreš ne imeti rad.
Katera pa je »vaša« najlepša, če še ostaneva pri popevkah, in katero najraje prepevate? Uf, rada jih prepevam ogromno. Mlade oči je bila prva, ki sem jo zapela na Kongresnem trgu pri svojih 18 letih, in je od takrat postala že kar malo moja. Ljudje si vedno zaželijo, da jo zapojem, kamorkoli pridem, in to me seveda zelo veseli. Sicer pa sta se mi v srce zaradi svojih čudovitih besedil za zdaj najbolj zapisali Pegasto dekle in Samo nasmeh je bolj grenak. Kaj pa sicer najraje poslušate? Morda zveni malce hecno, ampak rada poslušam res vse zvrsti. Od rocka in popa pa do muzikala in jazza. Trenutno na moji glasbeni lestvici še najbolj kraljujeta John Lennon in Ella Fitzgerald. Ob vsem tem ne moreva mimo muzikalov, za katere se mi zdi, da so vas še posebej zaznamovali?! Muzikali so zame genialna »pogruntavščina«, saj združujejo tri stvari, ki jih imam najraje - petje, igro in ples. Tako je bila tudi vloga Sandy v Briljantini zame prava uresničitev sanj, saj je bila ravno Briljantina prvi muzikal, ki sem si 22/4 INTERVJU Saša Lešnjek Poletna noč, Briljantina in Melodije morja in sonca so tiste tri glasbene in odmevne zgodbe, ki so Sašo Lešnjek zelo zaznamovale. Če nas na eni strani mlada in prikupna glasbenica poboža z zimzelenimi popevkami ter nas v muzikalu navduši še s plesom in petjem, se na drugi strani to poletje (kot mi vsi) sprašuje, kaj bi svet brez upanja?!
Kaj vse pa počne Saša, ko ni vpeta v svet glasbe? Pri tem vprašanju se mi pa zdi, da bom vedno malo razočarala, saj sem poleg tega, da pojem, čisto običajna punca. Moje sanje so vedno bile, da bi bila pevka, in zelo sem hvaležna, da so se mi tako uresničile, da je to zdaj moj poklic. V prostem času pa se rada sprehajam s svojo psičko in stiskam z dragim ob dobrem filmu. Marsikdo v poletnem času rad prebira knjige. Kako je s tem pri vas? Knjige so zame na morju kar obvezna oprema. Čez leto žal kar malce pozabim nanje, saj se mi dogaja toliko stvari, jih pa zato na morju kar požiram. Nič ni bolj sproščujočega kot ležati v mreži v senčki, poslušati čričke in brati knjigo – dan kar odleti mimo. Pred kratkim so bile precej glasne govorice, da naj bi bili noseči. Da vsaj za nekaj časa potešiva radovedna ušesa, kako je s to nosečnostjo? Resnično ne vem, od kod naj bi se te govorice vzele, so bile pa kar naenkrat povsod. Priznam, da sem med karanteno pridobila par kilogramov, tako da ne morem zameriti ljudem, da so takoj začeli domnevati, da sem noseča. Je bilo pa zelo zabavno to novičko najprej izvedeti od svoje frizerke, ki ji je povedala neka gospa z vasi. Bi se mi zdelo spodobno, da bi vsaj midva z Alexom prva vedela za to, če bi bilo res. (smeh)