Vasica Drežniške Ravne, ujeta pod mogočnim masivom krnskega pogorja, se ponaša s tradicijo prav posebnih pustnih običajev. Ravenski pust je del izredno močne tradicije, ki se prenaša iz roda v rod. Maske, ki so izdelane iz lipovega ali orehovega lesa, nastajajo pod pridnimi rokami Žana Skubina, ki je odgovoren za to, da vsak nov član, ki je sprejet v pustno fantovščino, dobi tudi tradicionalno masko.
Pustovanje pod Krnom ni tako preprosto, kot bi si človek mislil. Tu že stoletja veljajo enaka pravila, ki se jih vsi strogo držijo. »V pustni fantovščini, kar pove že ime, lahko sodelujejo samo fantje, ki so dopolnili osemnajst let in niso poročeni. Seveda morajo najprej opraviti sprejemne izpite, preden se lahko udeležijo pustnega sprevoda. Kako to poteka, je strogo varovana skrivnost, zato vam je ne morem zaupati,« pove 26-letni Žan Skubin, ki sam od lanskega leta naprej ne more več sodelovati pri pustnem sprevodu, saj se je poročil. Kljub temu ima pri ravenski pustovi še kako pomembno nalogo. Odgovoren je namreč za izdelovanje mask, ki jih že od nekdaj izdelujejo nadarjeni vaščani, tradicija pa se prenaša iz roda v rod na podlagi ustnega izročila, v novejšem času pa so na voljo tudi fotografije in videomateriali. »Kar zadeva ročne spretnosti, nisem imel večjih težav, saj sem obiskoval likovno gimnazijo in študiral likovno pedagogiko. Kljub temu sem se moral veliko naučiti. Pomembna je izbira lesa, ki mora biti lipov ali orehov, masko pa je treba izdelovati, ko je les še svež. Izdelava ne sme trajati prav dolgo, saj če se les posuši, lahko razpoka. Pri tem je treba uporabljati pripomočke, začenši z motorno žago, s katero si pripraviš primeren kos lesa, potem pa pridejo na vrsto dleta in drugi pripomočki,« pojasni Žan in doda, da je vsak novinec, ki vstopi v pustno druščino, najprej tagrd. »Sprednji del maske, s katero je zakrit obraz, je lesen, z ovnovimi rogovi in ovčjo kožo. Posebna je tudi obleka pustov. Ta je sestavljena iz telovnika, ki je iz ovčje kože, in hlač s tekstilnimi trakci. Okoli pasu imajo tagrdi obešene kravje zvonove, število pa je odvisno od konstrukcije fanta, saj so ti sorazmerno težki.« K opravi tagrdih spadajo tudi vrečke, v katerih je pepel. »To je kot nekakšno orožje, ki ga uporabljajo, ko se podijo za vaškimi otroki in jih preganjajo, da ti ne bi motili pustnega sprevoda.«
Poleg ta grdih so v skupini tudi talepi. »Talep in talepa predstavljata ženina in nevesto. Njiju še posebno skrbno izberemo. Pazimo na višino, biti morata tudi dobra plesalca, saj plešeta po hišah in na vaških trgih. Potem sta tu tudi tastar in tastara, ki sta oče in mati pusta, odgovorna pa sta za to, da po hišah pobirata darove. Seveda ne manjkajo niti vodja sprevoda, pa muzikant, bobnar, žandar in ravbar, rezjan, dimnikar, poštar, zdravnik, cagajnarca z otrokom, kmet in kmetica, lovec z zajcem, nosač taslamnatega …«
V Drežniških Ravnah je pust nekoliko prej, in sicer že eno soboto pred pustno. Nekaj posebnega pa je tudi sprevod. »Sprevod krene na pot že ob osmih zjutraj, saj je treba obiskati vse hiše v vaseh Jezerca, Magozd in Drežniške Ravne. Na dan, ko v teh vaseh slavijo pusta, so vsi doma. Gremo v vsako hišo, kjer harmonikar nekaj zaigra, pustovi zaplešejo z gospodinjo in ji zaželijo uspešno leto. Že pred pustom pa se pozanimamo o tem, ali je v kateri izmed hiš v preteklem letu kdo umrl, saj te iz spoštovanja izpustimo. Ko gre sprevod mimo teh hiš, utihneta tudi harmonika in boben. Ravenski pustovi ne odganjajo zime, temveč vse slabo in prinašajo v domove dobro.«
Gospodinje se na ta dan še posebej pripravijo in pustove pogostijo s kakšnim bolj ali manj značilnim pustnim pecivom, se pa vmes fantje okrepčajo tudi s kosilom, a zanj zaradi natrpanega programa nimajo prav veliko časa.
Vzporedno s pustno fantovščino pa v vasi poteka tudi tamali pust. »Pri tem sodelujejo otroci, a tudi tu dekleta ne morejo sodelovati. Takšna je tradicija in tako velevajo pravila. V šestih letih, kolikor izdelujem maske, sem izdelal tudi nekaj otroških, in kot kaže, jih bo treba še nekaj v prihodnje. V vasi je namreč veliko mladih družin in zato tudi otrok, zato se nam za ohranjanje tradicije ni treba bati.«
Na predpustno soboto v vas pod Krnom romajo številni obiskovalci, ki jim pustovi pozno popoldne, ko končajo obhod po hišah, pripravijo predstavitev, za kar pa bodo letos na žalost prikrajšani. Pustnega sprevoda namreč preteklo soboto, prvič v zgodovini, ni bilo. Odnesla ga je pandemija.