Je tretja generacija brazilskih Slovencev. Njegova družina izvira s Strmce pri Postojni. Leta 1896 se je njegov dedJože Vidrihskupaj z mamo, dvema bratoma in sestrino družino odpravil v Brazilijo. Delali so na plantažah kave. Po desetih letih se je del družine vrnil v Slovenijo, njegov ded pa je skupaj z bratom ostal v Braziliji. Družina se je tako razdrla in s slovenskimi sorodniki so po drugi svetovni vojni izgubili stik. V osemdesetih letih pa se je profesor Vidrik odločil, da bo našel svoje korenine. »Moj oče je nenehno ponavljal, da sicer živimo v dobri državi, a da nismo od tu. Zato sem hotel vedeti, od kod smo. Na veleposlaništvu tedaj še Jugoslavije sem zaprosil za informacije o svojih sorodnikih in svetovali so mi, naj napišem pismo v revijo Jana s pozivom, da iščem sorodnike.«
Res je štiri mesece pozneje dobil pismo iz Slovenije, a je bilo od dekleta, ki ga je prosilo za brazilske znamke. Šele čez nekaj mesecev so se mu javili sorodniki. Leta 1986 jih je prvič obiskal in od tedaj je v Sloveniji vsako leto. V Belskem, vasi, kjer zdaj živi slovenski del njegove družine, si je kupil majhno hišico in jo želi obnoviti, a kot pravi, je to dolgotrajen, naporen in drag projekt.
Brazilske kranjske klobase
Profesor Vidrik je tako navdušen nad slovenskimi klobasami in kolinami, da je o tem skupaj s sinom napisal knjigo Umetnost izdelave prekajenih klobas in mesnin. »Saj je res, da imamo v Braziliji veliko mesnih izdelkov, a nikakor niso tako okusni kot slovenski. Takšnih klobas kot v Sloveniji ne morete najti nikjer drugje na svetu: okus, vonj, vse to je tako domače. Prepričan sem, da Slovenci lahko svet naučijo, kako se pripravi suhe klobase in pršut,« trdi. V knjigi je zbral veliko receptov klobas in mesnih izdelkov, tudi tlačenke, ob tem pa je zapisal še veliko zgodovine: »Koline so zelo pomembne za skupnost. Po nekaj kozarčkih žganja se pogovarjajo o vsem.
Kaj vse nam je še zaupal Vidrik v oddaji Slovenija brez meja, preverite tukaj: