»Kantavtor si ne sme zapirati oči pred teptanjem človeškega dostojanstva!«

Zoran Predin

Zoran Predin Foto: osebni arhiv

Če je kdo pričakoval, da bo pandemija ustavila Zorana Predina, se je hudo zmotil. Glasbenik, ki že vrsto let hkrati nastopa v vsaj treh različnih zasedbah in z vsaj toliko različnimi programi po vsej regiji, poleg tega pa še piše knjige, je v času osamitve ves čas ustvarjal. Zato smo ob izidu nove pesmi Naša kri ne bo nikoli bela izkoristili priložnost in ga zaslišali tako o njegovem delu kot o nekaterih bolj zabavnih temah; med drugim smo izvedeli, kaj si ta čas najbolj želi in kaj bi vprašal jasnovidko.

Smisel vašega življenja so koncerti, pravite. Ste že kaj bolj optimistični, se je koledar že začel polniti?

Ja, spet smo zagledali lučko na koncu tunela. Upam, da ne bo drugega vala okužbe.

Čas prisilnega bivanja doma ste dobro izkoristili. Med drugim ste končali svoj roman. Vsaj malo namignite, kaj bomo lahko brali.

Jeseni bo izšel skoraj hkrati v Sloveniji pri založbi Litera in na Hrvaškem pri založbi Fraktura. Boste takrat videli …

Zanimivo je, da ste se prej dogovorili za izdajo hrvaškega prevoda kot pri domačih založbah. To je gotovo še ena potrditev, da vas v nekdanji Jugoslaviji cenijo bolj kot doma, kajne?

Res je. Doma je vedno težje. Moja druga knjiga je pri Frakturi postala »bestseler«, zato so zdaj roman takoj uvrstili med jesenske izdaje.

Zanimivo je, da so se v regiji v času izolacije na vas obračali razni mediji, da ste bili neke vrste dopisnik iz Slovenije. Kakšne informacije ste delili?

Različne televizijske hiše in spletne portale je zanimalo, kako se v Sloveniji spopadamo z okužbo, tudi o političnem položaju in posledično o kolesarskih protestih. Skušal sem jim čim bolje predstaviti položaj pri nas.

Nekoč ste se borili za boljšo kakovost besedil. Kako komentirate politike, ki za zgled postavljajo Modrijane?

Še vedno mislim, da bi domači mediji morali podpirati kakovostna umetniška besedila v slovenskem jeziku. Pri promoviranju Modrijanov gre za osebni glasbeni okus, ki se ga poskuša predstaviti kot narodno kulturo. Gre za zmotno mišljenje, da veliko število všečkov neke pesmi pomeni, da je zato tudi kakovostna. Večinoma je ravno obratno.

Pogosto kritiziramo domača besedila, češ da niso dobra, ampak a ni tako, da če se lotiš resne analize tujih uspešnic, hitro ugotoviš, da tudi ta besedila niso ravno na visoki ravni ...

Drži. Gre za to, da iste oslarije v tujem jeziku zvenijo bolj frajersko.

Kaj je bolj pomembno, besedilo ali melodija?

Oboje. Dobra melodija poudarja pomen in namen besed. Včasih že izbrane besede v sebi skrivajo melodijo.

Zdaj ste izdali pesem Naša kri ne bo nikoli bela, ki je postala prava himna protestov. Se niste vprašali, ali vam bo pesem prinesla težave. Ker se zdi, da nekateri partizanov nimajo za heroje.

Vsak ima pravico do svojega mnenja. Oporečnik sem bil in ostajam v vseh sistemih. 

Se vam zdi pomembno, da kot javna osebnost poveste svoje mnenje na glas?

V poslovnem smislu je javno zagovarjanje lastnih stališč medijski samomor. Ampak včasih preprosto ne smeš več molčati. 

Pa je lahko glasba zgolj zabava? Vsaj v časih, ko ni neke krize …

Glasba je bila včasih zgolj zabava. Potem je sredi prejšnjega stoletja postala nosilka sporočil, s katerimi so mlade generacije spreminjale družbo in svet. Danes je glasba spet predvsem zabava – in posel seveda. 

Dylan in kolegi so v 60. letih z glasbo poskušali spremeniti svet. Se vam zdi, da so bili uspešni?

Nekaj časa so bili zagotovo uspešni. Hipiji in pankerji so spremenili svet na bolje. Dylan je dobil Nobelovo nagrado za literaturo. Požrešnost neoliberalizma nas je pahnila nazaj v obujanje fašizma, rasizma in seksizma.

Mislite, da bi bilo v Ameriki še več neenakopravnosti, če se ne bi v času začetkov rock ’n’ rolla mladi zabavali skupaj, čeprav so bili različnih barv? Čeprav so nekateri črnski izvajalci morali na oder skozi zadnja vrata, da so jim potem belci ploskali in sčasoma zanje le odprli tudi glavni vhod ...

To je sramotno in zelo žalostno. 

Kako to, da vas privlačijo precej težke teme?

Ker si kantavtor ne sme zatiskati oči pred teptanjem človeškega dostojanstva. 

Ste že v šoli radi brali poezijo?

Sem, zelo rad. 

Od koga ste se največ naučili?

Moji učitelji so bili Janez Menart, Kajuh, Srečko Kosovel, Paul Eluard, Jacques Prévert, Garcia Lorca …

Vam kariera danes, ko imate družino, še vedno pomeni toliko kot prej?

Ja. Zdaj sem še bolj zagnan.

Včasih izgubimo veselje do tistega, kar je postalo služba in ni več konjiček. Kako je pri vas? Se še veselite, ko pojete?

Koncert je smisel mojega življenja. Vse, kar počnem, počnem za tisti dve uri na odru. 

Katera vaša pesem o vas največ pove?

Vsaka na svoj način. Vsaka opiše en del mojega značaja. 

Za katero pesem si želite, da bi bila vaša?

Teh je pa kar nekaj. Recimo Če ne moreš do neba mojega prijatelja Mefa.

Imate radi tudi druge vrste umetnosti?

Seveda. Literaturo. Slikarstvo in kiparstvo. Gledališče. Film in fotografijo. Strip. 

Zakaj imate še vedno radi Maribor?

Ker je zelo posebno in samosvoje mesto, polno zanimivih ljudi.

Kateri stereotipi o Štajercih držijo in kateri se vam zdijo zgrešeni?

Vse je res!

Kaj vas spravlja v smeh?

Humor. Angleški. Srbski. Dalmatinski. Bosanski. Štajerski.

Kako vzdržujete kondicijo?

Teoretično zelo dobro, v praksi pa sem, odkar ne smem več igrati košarke, obsojen na sprehode.

Kaj vam je pri glasbi najbolj pomembno?

Iskanje osebnega izraza.

Kaj se vas je od glasbe nazadnje dotaknilo?

Nella Rojas in njen album Voy.

Kaj se vam zdi največja težava današnjega časa?

Požrešnost in anonimni komentarji.

Ali pridno reciklirate?

Ja. Zdaj že iz navade.

Imate kakšno razvado?

Verjetno jih imam kar nekaj. Je pa vprašanje, kaj kdo smatra za razvado.

Na katere svoje lastnosti ste najbolj ponosni?

Na radovednost in vztrajnost.

Kaj pa si pri sebi želite spremeniti?

Težo in alergijo na cvetni prah.

Ali kdaj razmišljate o tem, ali obstaja življenje na drugih planetih?

Niti ne. Če obstaja, pa sem prepričan, da so nas že zdavnaj odkrili in da nočejo imeti nobenega opravka z nami.

Imate raje sonce ali luno?

Podnevi sonce, ponoči luno.

Verjamete v horoskop?

Ne.

Kaj bi danes vprašali jasnovidko?

Kdaj bo pozimi spet snežilo?

Ste pri denarju previdni ali se pri nakupovanju ne znate ustaviti?

Sovražim nakupovanje.

Zaradi česa ste najbolj zadovoljni, da niste mlajši, kot ste, in kaj vam gre najbolj na živce pri staranju?

Danes mladost nima več časa biti brezskrbno mlada. Pri staranju mi gre najbolj na živce, da nima stikala »OFF«.

Kaj si ta čas najbolj želite?

Plavanje v morju.

»V poslovnem smislu je javno zagovarjanje lastnih stališč medijski samomor. Ampak včasih preprosto ne smeš več molčati.«

»Iste oslarije v tujem jeziku zvenijo bolj frajersko.«

Kje se nas sliši:

  • | 94.9 MHz | Ljubljana z okolico
  • | 95.5 MHz | Novo mesto z okolico
  • | 95.5 MHz | Celje z okolico
  • | 96.7 MHz | Sevnica (Posavje)
  • | 95.9 MHz | Brežice, Krško (Posavje)
  • | 88.7 MHz | Dobova, Bizeljsko

Kje smo vidni:

  • | SIOL | Kanal 660
  • | TELEMACH | Kanal 130
  • | AMIS | Kanal 423
  • | T-2 | Kanal 78
  • Večina ostalih kabelskih operaterjev
Radio veseljak logotip noga

Vse pravice pridržane © 2020