»Joj, ujeli ste me ravno sredi dela na vrtu, kjer je treba v teh dneh toliko postoriti! Nisem na novo samooskrben, temveč imamo zelenjavni vrt že dolga leta. Pa tudi drugod okoli hiše dela zlepa ne zmanjka,« veselo pove Marko Vozelj, večni optimist, ki se iz vsake stvari vedno trudi potegniti najboljše. Tako je tudi karanteno izkoristil za čas z družino, da je še več z ženo Tino in hčerkama Zalo in Mašo, in pa ustvarjanju novih pesmi. Ravno te dni je izšla nova Za vse življenje.
»Ne glede na to, da skorajda ne gledam poročil, smo se držali omejitve stikov in prepovedi potovanj v druge občine, obenem pa smo se zgolj na daljavo družili z mojimi starši, ki so sosedi, a so v rizični skupini. Zato pa ves čas preživljam s Tino, Mašo in Zalo. Tako nam je lepo, da si želim, da bi ti časi trajali, seveda brez virusa,« pove Marko, ki je kot glasbenik že od prej vajen dela od doma. Veliko njegovih kolegov ima doma tudi studie, tako da se zanj, razen odpovedanih nastopov ob koncu tedna, ni veliko spremenilo. »Zato pa je bilo drugače za Tino in punci. Ponosen sem, da so se tako dobro organizirale, da se je šolski sistem odzval tako hitro in njihovo delo od doma gladko teče. Ko si potisnjen v neko situacijo, se vržeš vanjo in splavaš. Tako je bilo tudi pri nas doma. Seveda se mi zdi šolsko in službeno delo od doma v sili dobro, a čeprav boste rekli, da sem staromoden, sem trdno prepričan, da nobena tehnologija ne more nadomestiti osebnih stikov. Punci seveda naredita vse za šolo in sta tudi dobri prijateljici, ki si znata ustvarjalno krajšati čas, a kljub računalnikom in telefonom vidim, kako pogrešata svoje prijateljice. Tudi midva s Tino sva pogrešala druženje s prijatelji, še zlasti pa ona svojo mamo na Gorenjskem,« pove Marko in doda, da so si doma poskušali življenje kar se da olajšati. Potem ko Tina in punci opravijo svoje obveznosti, je še posebno vesel skupnih kosil. »To je zame res dragoceno, saj običajno Tina jé v službi, punci v šoli, jaz pa enkrat tako, enkrat tako. Ta skupni čas nam je prav podarjen in sem zanj zelo hvaležen,« pove glasbenik, ki mu dela zlepa ne zmanjka. Letos je narava hitro pognala in tudi okoli njihove hiše je bilo treba že pokositi travo, prekopati gredice, posaditi in posejati.
V naravi je vedno lepo
»Vesel sem, da smo karanteno doživljali v domači hiši. Ne predstavljam si, kako bi bilo v stanovanju v bloku. Tam so ljudje bolj omejeni in niso tako v stiku z naravo. Jaz pa samo stopim iz hiše in že imam čisto blizu gozd. Zato se mi tudi ni bilo težko odpovedati kolesarjenju in teku in se zadovoljiti s sprehodi. Tako sem si izpolnil željo po naravi in gibanju, ko pa so se omejitve sprostile, so prišle na vrsto tudi druge stvari. Vidim pa, kako racionalni smo postali zadnje tedne. V trgovino gremo enkrat tedensko ali na deset dni. Prej pa pišemo seznam, kaj potrebujemo, nato pa to naenkrat nakupim. Ne letam iz ene trgovine v drugo, temveč vse najdem na enem mestu,« razloži glasbenik, ki se mu milo toži le po nastopih v živo. »To je bistvo našega ustvarjanja. Saj pripravljamo nove pesmi, nedavno smo jo izdali z Mojstri, vendar nič ne more odtehtati stika z občinstvom. Koncerti s kavča so zasilna rešitev, toda to je tako, kot da bi lizal sladoled skozi šipo,« je slikovit glasbenik, ki nima načrtov za po koncu karantene. Zato doma niso še nič dorekli, kaj bo s poletnim dopustom. »Vse ob svojem času. Verjetno bo še nekaj mesecev podobno, kot je zdaj. Vendar mi je z mojimi najbližjimi tako lepo, da se ne bom nič pritoževal, če tako tudi ostane,« sklene.