Mario Galunič je eden najbolj priljubljenih televizijskih voditeljev. Za nekaj let je zapustil ekrane in se podal na zahtevno pot urednikovanja razvedrilnega programa na TV Slovenija. Iz teh časov se ga novinarji spominjamo kot izredno utrujenega človeka. Zdaj mu je to breme padlo z ramen in spet se bo posvetil vodenju oddaje, ki jo s sodelavci že snuje, na sporedu naj bi bila prihodnje leto. Še prej pa ga bomo lahko občudovali na festivalu Popevka 2018, ki ga bo vodil z Nuško Drašček.
Mario, seveda vsi upamo, da boste rekli, da se vračate na TV-ekrane!! A je naše pričakovanje upravičeno?
No, vsekakor se vračam, a za zdaj samo za en večer, in sicer bom vodil Popevko 2018. Torej se ne vračam še z redno tedensko oddajo, če ste imeli to v mislih, za to bo treba še malo počakati, saj se oddaje rojevajo počasi. A že delam to. Sicer pa v zadnjih letih z ekranov nisem povsem izginil, enkrat ali dvakrat na leto sem vendarle kaj naredil, da sem ostal v formi.
Pred vami je torej Popevka in na odru ne boste sami, z vami bo v vlogi voditeljice Nuška Drašček?
Z Nuško bova poskušala biti kar se da dobra gostitelja letošnje Popevke. Festival bo resda potekal v studiu, kar je seveda za tak dogodek škoda, a drugače ne gre. Nuška bo ob meni, ker je lanska zmagovalka in izjemna pevka, prepričan pa sem, da bo tudi super voditeljica. Komaj čakam, da začneva vaditi, saj mi je ob njej preprosto prijetno, in to je najboljša popotnica za oba.
Vaše izkušnje pred TV-kamero in za njo so neprecenljive – kaj lahko pričakujemo?
Popevka je dogodek, ki ne dopušča veliko improvizacije in nerodnosti. Ve se, kaj ljudje na tak večer pričakujejo. Vsi v ekipi bi radi, da bi bilo vse skupaj elegantno, gala, skratka na nivoju. V studiu bo naš izjemni orkester in polno lepih melodij. Mislim, da morajo ostati izvajalci zvezde večera, midva z Nuško pa bova dogodku postavila lep okvir.
Česa ste se naučili kot voditelj v toliko letih?
Tega se ne da povedati na kratko, biti voditelj je bil zame zmeraj življenjski slog, kar je eden od receptov za uspeh. Veliko mi je pomenilo moje delo, ljudje, s katerimi sem delal, gostje. In prav človeške vezi, pretok energij, informacij so me najbolj zaznamovali v zadnjih 25 letih. Štejem si za privilegij, da sem lahko vodil več kot 600 najzahtevnejših oddaj, o voditeljskem poslu sem se naučil neizmerno veliko, tako da lahko pred kamerami uživam. Vsekakor mi je ta poklic spremenil življenje. Upam, da na bolje.
In česa ste se naučili kot urednik razvedrilnega programa?
To vam povem še težje, predvsem zato, ker še nimam distance. Za mano so štiri precej intenzivna, tudi naporna leta. Biti odgovorni urednik je več kot služba, vsaj sam sem to tako razumel. Veliko sem delal, morda preveč, živel sem z milijonom skrbmi in spoznal sem televizijo z drugega zornega kota. Nikoli več ne bom mogel nanjo pogledati z nedolžnimi očmi, kot sem jih imel prej. Ljudi pa tudi sodelavce sem hočeš nočeš spoznal na novo. Ni enako biti voditelj oddaje ali urednik celega programa. Ljudje se povečini obnašajo do tebe drugače, imajo svoje interese, pričakovanja, pogosto jim ne moreš ustreči, čeprav bi rad. A na srečo mi je uspelo ohraniti z večino normalne odnose, kar je kar velik uspeh.
Ste spoznali kaj novega o ljudeh – so vas presenetili, razočarali?
O, seveda, oboje. Z veliko ljudmi sem se na novo povezal, spoprijateljil, kar je najboljši stranski produkt urednikovanja, od nekaterih pa sem se oddaljil, prav tako se nisem mogel vselej izogniti konfliktom, ki jih sicer težko prenašam, a preprosto ni bilo mogoče, tako imam zaradi urednikovanja najbrž nekaj »prijateljev« manj. No, vsekakor je bilo poučno, v šali pravim, da sem naredil še eno fakulteto.
Celoten članek si lahko preberete v 36. številki revije Zarja (4.9.2018).