Ni bilo mi z rojstvom dano,
da ugledal bi luči.
In zato zdaj moje barve
tiho božajo v temi.
To so začetni verzi prve samostojne skladbe 24 let starega Benjamina Škraba. Rodil se je slep in starši so se vseskozi trudili, da mu čim bolj olajšajo življenje. Ker je bil vedno navdušen nad narodno zabavno glasbo, mu je oče pri 6 letih podaril klavirsko harmoniko. Benjamin se je sicer učil igranja nanjo, vendar to ni to. Čez leta pa je dobil prvo "frajtonarco" in zgodila se je ljubezen na prvi dotik.
Potem je bilo treba najti učitelja. Slepi učenec je seveda velik izziv. Sprejel ga je odličen glasbenik, harmonikar in vodja ansambla Erazem, Vili Marinšek. Benjamin rad pove, da je ravno on prvi Vilijev učenec in zaradi njega je sploh začel poučevatu igranje harmonike. Zadnja leta pa Vilijevi učenci nizajo velike uspehe na harmonikarskih tekmovanjih.
Benjamin je z Erazmi nastopil že v nekja oddajah in na raznih prireditvah, harmoniko pa igra tudi pri folklori. Obožuje radio in televizijo Veseljak in nasploh domače viže.
Ko je nekoč poslušal radio Veseljak in je oddajo povezovala Tanja Vidic Goršak, so Benjaminu do srca segle njene besede. Poslušalcem je rekla, da če so slabe volje, jih lahko razvedri prava pesem in da veseljake glasba gor drži. Ko je bil z Vilijem Marinškom gost pri Marcelu na televiziji Veseljak, je rekel, da bo naredil lastno pesem in zanjo posnel videospot. Napisal je osnutek besedila, dodelal ga je Igor Pirkovič, glasbo pa je naredil Jože Vidergar.
Nastala je skladba Moja frajtonarca, nejgova prva lastna. Ponosni Benjamin je zanjo posnel tudi videospot, v katerem nastopata tudi njegova sestra in mami. Nekaj kadrov so posneli pri Benjaminu doma, nekaj pa pred Škocjanskimi jamami. Benjaminu iskreno čestitamo!