Simpatična družina glasbenika Janija Pavca živi tako, kot da bi bil vsak dan praznik. Zato bodo poskrbeli, da bodo tudi njihovi letošnji velikonočni prazniki lepi in edinstveni. In to kljub koronavirusu, kajti lani je njihovo družino osrečila mala Kaja, ki bo letos prvič občudovala pisane pirhe. Čeprav bodo za praznike sami doma, dobre volje in veselja ne bo manjkalo, poudarja ponosni očka, saj je, kot pravi, najpomembnejše to, da je skupaj s svojimi tremi dekleti – ženo Nino ter hčerkama Saro in Kajo, ki jih obožuje čez vse.
Velika noč je že dolgo veliko več kot le krščanski praznik, saj jo praznujejo domala vsi. Če ne drugega, je to priložnost, da je kaj dobrega na mizi in da je družina skupaj. »Pri nas doma praznujemo vse večje krščanske praznike, ker se nam zdi prav, da ohranjamo tradicijo in običaje ter s tem na neki način tudi kulturno dediščino,« pravi Jani Pavec. »Prazniki nam dajejo predvsem toplino in mislim, da smo kot družina tiste dni še bolj povezani. Za otroke je seveda najzanimivejša prav velika noč, saj so lahko poleg vsega še ustvarjalni, z različnimi idejami in domislicami pa nastanejo lepi in zanimivo okrašeni pirhi.«
Pri Pavčevih sicer velike noči običajno ne praznujejo doma. »Že kar nekaj let se za ta praznik z avtodomom in prijatelji odpravimo na Obalo lovit prve sončne žarke. Letos bomo zaradi nastalih razmer žal morali ostati doma, kar morda niti ni tako slabo, saj bomo po dolgem času spet v domačem okolju, kar ima tudi svoj čar. Na žalost pa bodo letos nekateri običaji odpadli. Na cvetno nedeljo nismo nesli blagoslovit oljk, odpadeta blagoslov velikonočnih jedi in tradicionalna maša na sam praznik. Je pa to priložnost, da lahko sami doma pripravimo kakšen zanimiv in svojevrsten obred. Treba se je pač znajti.«
Ker so doma veliki gurmani, se temu seveda ne izneverijo niti za veliko noč. »Držimo se tradicije, torej šunka, hren, jajca, potica, ržen kruh in jabolka. Vse to mora biti na praznični mizi. Hren in jajca pripravimo na več načinov in tako poskrbimo za različne okuse. Ne manjka pa niti dobra žlahtna kapljica, ki seveda v zmerni meri spada k prazničnemu vzdušju. Hčerki Sara in Kaja tako kot vsi otroci obožujeta tudi čokoladne zajčke, razveselita pa se tudi lepo okrašenih pirhov.«
Kot pravijo, skrivnih receptov za pripravo velikonočnih jedi nimajo. »Nič posebnega. Všeč nam je peka potice, ki počiva čez noč. Torej nočna potica, katere recept smo malo dodelali po svoje. Predvsem smo dodali več ruma, ki daje najboljši okus in aromo, ter podvojili sestavine za nadev, da dobimo izjemno sočno potico, ki je tudi slastna in je hitro zmanjka.«
Nadaljujeta tradicijo
Zgodba zase so velikonočni pirhi. »Nina po navadi obarva pirhe v čebulnih olupkih in jih okrasi s travniškimi okraski. Starejša hčerka Sara pa uživa v raznih že vnaprej pripravljenih tehnikah, in tako dobijo jajca tudi bleščice in zlat sijaj. Kaja ni stara še niti leto dni, zato je tokrat še opazovalka, naslednje leto pa bo najbrž tudi ona skupaj z nami ustvarjala,« je ponosen Jani. »Z Nino sva sicer že prej, še preden sva imela otroke, vsako leto barvala pirhe, a za naju je bila to bolj kot zabavna obveza ob veliki noči. Ko smo postali družina, je barvanje pirhov postalo igra, veselje in izumljanje novih in novih idej, saj je bilo treba poskrbeti, da bodo pirhi čim bolj zanimivi za otroke.«
Nina in Jani sta torej tradicionalista, kar pa ne velja za Saro. »Sara najraje vidi, da so pirhi narejeni po modnih zapovedih in po zadnjih modnih muhah. Obvezne so bleščice, zlat oziroma rožnato zlat lesk, pastelne barve. Uživa pa tudi pri risanju vzorcev na izpihana jajca. Res je prava umetnica in to ji gre kar dobro od rok.
Obvezno so pirhi v košari, ko vsaj eno nesemo k cerkvenemu blagoslovu. Preostalih obredov pred tem se pa običajno ne udeležujemo. No ja, držimo se posta na veliki petek.«
Nina in Jani se rada spominjata praznikov iz otroških let. »Poleg tega, da smo seveda nosili blagoslovit dobrote, se spomnim, da je vsako leto k nam prišel moj boter Igor s kadilom in blagoslovil vse prostore v hiši. Vedno se nasmejemo, ko se spomnimo, kako nam je enkrat pri tem početju malo zažgal parket. Del gobe, s katero je blagoslavljal, se je namreč odlomil in padel na tla,« se spominja Nina. Jani pa: »Seveda je bil ta praznik v moji mladosti poseben dan, ko sem se udeležil vstajenja v cerkvi ob 6. uri zjutraj in kot ministrant sem bil še posebno ponosen, ko sem lahko nosil bandero.«
Nina, ki je doma iz Koroške, prej trkanja pirhov ni poznala. Tu gre za staro slovensko tradicijo, kjer se z metom kovanca skuša doseči, da ta prebije lupino in ostane zapičen v pirh. »Zdaj, ko živim na Gorenjskem, to seveda redno počnemo. Za tistega, ki izgubi, se domislimo kakšne hudomušne kazni. V mladih letih pa smo otroci 'valicali'. Naredili smo iz dveh vejic nekakšno skakalnico, po kateri smo spuščali pirhe. Zmagal je tisti, katerega pirh se je najdlje odkotalil.«
Glavna v kuhinji
Seveda nas je zanimalo, kdo pri Pavčevih poskrbi za okusno družinsko velikonočno kosilo. »Pripravo prepuščam Nini, ker ima res veliko veselje do kuhanja in pri pripravi vsega, kar spada zraven. Vesel sem, da ji pri tem rada pomaga tudi Sara,« je zadovoljen Jani, ki ostaja raje v vlogi opazovalca, saj svojim damicam popolnoma zaupa. »Pred leti, ko sva bila z Nino še sama, sem spekel potico in pohvaliti se moram, da ni bila slaba. Zdaj pa to prepuščam izkušenim rokam mojih punc in se pustim razvajati.«
V običajnih razmerah si družina rada privošči tudi podaljšan velikonočni konec tedna in takrat se obvezno odpravijo od doma, da lahko uživajo v naravi. »Če so temperature dopuščale, je bil to čas, ko smo prvič v letu skočili tudi v morje, da smo videli, ali je še slano,« se pošali Jani, ki se dotakne tudi teme skomercializiranosti praznikov. »Doma se držimo svojih načel, ki nas ob teh praznikih osrečujejo. Kaj in kako to počnejo drugi, niti nima takega vpliva na nas. Vsak ima najbrž svoja merila za srečo. Vsak naj si naredi praznike po svoji meri in naj pri tem nadvse uživa. Tega se še bolj zavedamo zdaj, ko nam je kratena pravica do svobodnega gibanja.«
Velika noč je znanilka pomladi, ki je za Nino in Janija najljubši letni čas. »Odkar se ukvarjamo s porokami, imamo v tem času veliko dela z urejanjem okolice poročnih lokacij. Se pa tudi doma potrudimo s kakšnim aranžmajem na mizi in venčkom na vratih. Običajno je to tudi čas, ko lahko obiščemo našega dobrega prijatelja Tončija na otoku Pagu, saj poleti zaradi sezone porok v Skednju ne utegnemo kam dlje na dopust. Tako se nam je že zgodilo, da smo pirhe barvali kar na obali. Iz različnih materialov pa smo izdelovali tudi piščančke, zajčke in ptičke. Takrat smo se obvezno odpravili tudi v bližnjo cerkev in spet doživeli kakšno novo izkušnjo. V tovrstnih druženjih najbolj uživa prav Sara, saj je ustvarjanje z drugimi otroki še bolj pestro. Jutranje iskanje skritih pirhov in zajčkov pa tudi,« za konec še razkrijeta Nina in Jani Pavec.