Zaživel prvi združeni orkester diatoničnih harmonik javnih glasbenih šol

Združeni orkester diatoničnih harmonik slovenskih glasbenih šol v Čatežu.

Združeni orkester diatoničnih harmonik slovenskih glasbenih šol v Čatežu. Foto: Reiter

Javnosti so se prvič predstavili v Čatežu

   Prvi vikend v aprilu se je na Srečanju harmonikarskih orkestrov Slovenije na Jesenicah prvič predstavil združeni orkester diatoničnih harmonik pod taktirko prof. Zorana Lupinca. V orkestru sodelujejo učenci iz petih slovenskih glasbenih šol.0a1bf02d2c700a53a19f0595a6db6992.jpeg

Študijsko skupino profesorjev  diatonične harmonike javnih glasbenih šol Slovenije sestavljajo: Zoran Lupinc in Mirjam Jaksetič Dolgan (GŠ Ilirska Bistrica), Andrej Švab (GŠ Slovenj Gradec), Boris Razboršek (GŠ Laško - Radeče), Marija Božnik (GŠ Celje), Alojz Stradar (GŠ Trbovlje), Rok Sitar (GŠ Hrastnik), Jože Mandl (GŠ Ravne na Koroškem).

   Ideja se je porodila študijski skupini učiteljev diatonične harmonike. Prvič se je orkester zbral na intenzivnem vikendu v Čatežu Velika Loka, ki je potekal med 8. in 10. marcem. Zaključili so ga s koncertom v kulturnem domu Čatež, z naslovom S frajtonarco v pomlad. 

103966090fd5555a920930cf96eba038.jpeg

Združeni orkester diatoničnih harmonik na zaključnem koncertu projekta S frajtonarco v pomlad v kulturnem domu Čatež.

Pretekli vikend pa se je orkester diatoničnih harmonik slovenskih glasbenih šol prvič predstavil tudi na Srečanju harmonikarskih orkestrov slovenskih glasbenih šol na Jesenicah. Predstavili so se z grško narodno skladbo Yarakina, Les Olivettes in Tango ter navdušili občinstvo.

1195c0a96d16013df20e41ce0deb046b.jpeg

Prof. Zoran Lupinc.

Leta 2003 so prve javne glasbene šole odprle vrata tudi diatonični harmoniki. Profesor Zoran Lupinc je napisal učni načrt, po katerem učijo zdaj že v 35 glasbenih šolah po vsej Sloveniji. Instrument je še vedno nekoliko zapostavljen v primerjavi z drugimi, zato se skupina profesorjev trudi prikazati diatonično harmoniko tudi v drugi luči. Na njo je mogoče zaigrati tudi precej zahtevne klasične skladbe, ne le ljudske in narodnozabavne, kar se v orkestrski zasedbi sliši še posebej mogočno.

e7383bd975ec03269324c74fd1fcbf6f.jpeg
Mentor Boris Razboršek (GŠ Laško - Radeče), tekmovalec Lovro Hirci, avtor Roland Mahnič.
Na državnem tekmovanju TEMSIG je bil zmagovalec v kategoriji 1a povabljen tudi na zaključni koncert zmagovalcev tekmovalcev vseh instrumentov. Lovro Hirci se je predstavil s skladbo avtorja Rolanda Mahniča, in bil tako prvi, ki je z diatonično harmoniko nastopil v prostorih Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.
f4dec43d851a8b3b6e878b734db2db3d.jpeg

Diatonična harmonika torej pogumno utira pot naprej in navdušuje tudi največje dvomljivce.

Ker je znano, da je bila pot diatonične harmonike v javne glasbene šole precej trnova, pa nas je zanimal seveda tudi odgovor na vprašanje: Kaj je prednost učenja diatonične harmonike v javni glasbeni šoli?

Prof. Zoran Lupinc: "Otroci, ki se izobražujejo v glasbeni šoli se naučijo glasbene pismenosti. Naučijo se not, glasbene teorije in spoznajo različne glasbene smeri. Lahko povemo to, da je bila originalna notna literatura za diatonično harmoniko napisana že leta 1839 (Giuseppe Greggiati). Pomembno je, da ohranjamo tudi tradicijo diatonične harmonike, zato gojimo še naprej ljudsko glasbo in plese, narodno zabavno glasbo in raziskujemo popularno ter umetniško glasbo. Velika prednost je tudi ta, da prepoznavamo talente, katere povezujemo tudi z drugimi instrumenti, kjer potem še lažje širijo svojo nadarjenost. Diatonična harmonika je v slovenskem prostoru zelo razširjena, kar se pogosto izkorišča v osebne profite. To lahko škoduje dobremu izobraževanju mladih glasbenikov kot tudi razvoju instrumenta in glasbe. Učenci v glasbeni šoli svoje znanje in izkušnje nabirajo tudi v šolskih ansamblih in se povezujejo v orkestrih, kjer doživijo prav poseben čar zvoka in sodelovanja."

Deli na

Kje se nas sliši:

  • | 94.9 MHz | Ljubljana z okolico
  • | 95.5 MHz | Novo mesto z okolico
  • | 95.5 MHz | Celje z okolico
  • | 96.7 MHz | Sevnica (Posavje)
  • | 95.9 MHz | Brežice, Krško (Posavje)
  • | 88.7 MHz | Dobova, Bizeljsko

Kje smo vidni:

  • | SIOL | Kanal 660
  • | TELEMACH | Kanal 130
  • | AMIS | Kanal 423
  • | T-2 | Kanal 78
  • Večina ostalih kabelskih operaterjev
Radio veseljak logotip noga

Vse pravice pridržane © 2019