Na današnji dan leta 1945 se je rodil g. IVAN PREŠERN ŽAN, komponist, trobentar - glasbeni virtuoz, dolgoletni in soustanovni član Alpskega kvinteta.
Po končani nižji glasbeni šoli na Jesenicah in po sodelovanju pri pihalni godbi Javornik je bil sprejet na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, v oddelek za trobento pri prof. Zoranu Ažmanu. Leta 1966 je začel na Jesenicah poučevati na nižji glasbeni šoli, toda kmalu ga je pot zanesla v narodno-zabavno glasbo, kateri je v Alpskemu kvintetu poklicno posvetil trideset let življenja. V ansamblu je našel sorodno dušo. Z Ivanko Kraševec sta se zavidljivo lepo ujela v glasbi, ljubezni in slikarstvu. Poročena sta od leta 1977. Žan je eden najboljših slovenskih instrumentalistov narodno-zabavne glasbe.
Z Jožetom Burnikom sta bila glavna avtorska vrelca ansambla, oba omenjena pa sta (skupaj s kolegi) soustvarila značilen in razpoznaven zven Alpskega kvinteta. Do sedaj je Prešern ustvaril in priredil okoli 300 skladb. Kot avtor je ustvaril veliko uspešnic: Ko Ivan zatrobi, Čas počitnic, Ko sonce vzhaja, K sosedovim na kavo, Dobrodošli na Bledu, Veter, Ker smo taki veseljaki, Ko pride poštar, Kjer so zibali me mati, Kranjsko dekle, Razigrana planinska družba, Luštna je moja, Zagodimo si polko, Ko v nošo se odenem, Janezov bariton, Po Beli krajini, Tale naš Žan, Rdeči mak, Zdravica veseli družbi, in številne druge... Mnoge od teh skladb se nahajajo na zlatih in celo diamantni plošči Alpskega kvinteta, s katerimi so bili člani ansambla nagrajeni doma in na tujem. Na prireditvi Slovenski slavček, katerega idejni oče je mag. Ivan Sivec, je bil imenovan za kralja polk in valčkov. Z odličnim izdelovalcem trobilnih inštrumentov iz Avstrije, gospodom Martinom Lechnerjem, je sodeloval pri razvoju serije jazz trobent. Ta sedaj vsebuje modul sistem, ki danes nudi dvajset različnih možnosti. Ivan je po letu 1996 trobento zamenjal za slikarstvo. Uspeh obojega temelji na naravnem talentu in trdem delu. Ivan se je tudi na področju slikarstva zavzel in sprva diplomiral, nato pa še z odliko magistriral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ivan pa je tudi odličen rekreativni športnik. Namiznem tenisu je zvest že pol stoletja. Še vedno trenira 2-3 krat tedensko in aktivno igra v gorenjski namiznoteniški ligi. Kako uspešen je tudi na tem področju pričajo številne osvojene kolajne.
Vse najboljše mu voščimo Veseljaki!
Na današnji dan 1932 se je rodil g. MARJAN STARE (1932 - 1996), eden najkvalitetnejših piscev besedil za domače ansamble.
Rodil se je 7. maja 1932 na Koroški Beli, le nekaj korakov stran od hiše, kjer se je rodil tudi Avsenikov trobentar Franc Košir. Po končani gimnaziji na Jesenicah, je želel svojo pot nadaljevati na študiju igralstva, a se mu to ni uresničilo. Ubral je študij slavistike. Igralstva ni opustil. Udejstvoval se je v Jeseniškem teatru, kjer je zabeležil 501 nastop v v 49. različnih vlogah oz predstavah. Tukaj se je preizkusil tudi kot režiser, znanje pa mu je še kako prišlo prav 1960 ko se je zaposlil na TV Ljubljana, kjer je bil tri desetletja urednik za narodno-zabavno glasbo in med najbolj zaslužnimi za uveljavitev narodno-zabavne glasbe na televiziji. Kot redaktor, scenarist na TV Ljubljana, pa tudi kot napovedovalec, humorist se je zapisal v spomin takratnih glasbenikov, poslušalcev in gledalcev. Kot odrski napovedovalec je začel z Avseniki - to ga je tudi vzpodbudilo, da je začel s pisanjem besedil za takratne najboljše ansamble. Ko jih je napisal 1.000, je prenehal s štetjem. Nekaj naslovov najbolj znanih skladb: Stol je najvišji vrh, Spet smo doma, Krka sanjava, Ohcet na Bledu, Med dobrimi ljudmi, Prijatelji, Ostanimo prijatelji, Prelepi gorenjski svet, Ej, prijatelj, Ljubezen naj živi, Slovenija, od kod lepote tvoje, Muoja Pepka. Pisal je tudi za Beneške fante, ansambel Vita Muženiča, ansambel Marela, za ansambel Lojzeta Slaka, Borisa Franka, Zadovoljne Kranjce, Slovenske muzikante, Miha Dovžana, za ansambel Gorenjce, ansambel Borisa Kovačiča, za Alpski kvintet. Njegova besedila so prepevali tudi: Ivanka Kraševec, Lado Leskovar, Majda Sepe in Alfi Nipič. Preminil je 3. oktobra 1996. Pokopan je na pokopališču Blejska Dobrava, nad Jesenicami.